Hišna vina
Piro
Peneca vina
Preden se prepustimo prestižnemu morju mehurčkov, naj najprej razjasnimo zelo pomembno dejstvo: šampanjci so le penine iz francoske pokrajine Champagne, vsa druga peneča vina, pridelana drugje (tudi v Sloveniji), imenujemo izključno peneča vina.
Trg penečih vin pozna zanimivo poimenovanje – penina.To je generični izraz za peneča vina v Sloveniji, a pokriva široko paleto stilov …
In penine so… za razvajanje. Za posebne goste, posebne dogodke, posebne trenutke.
Ali ste vedeli, da je šampanjec nastal po naključju, ko je zaradi pritiska v steklenici ta eksplodirala? Takrat so to vino imenovali »hudičevo vino« (le vin du diable), saj so mehurčki veljali za napako. Toda kakšna čudovita napaka je bila to, kajne?
Goriška Brda
Bjana
Medot
Sinefinis
Kabaj
Vipava
Dolenjska
Štajerska
Hrvaška
Italija
Francija
Mirna vina
Vinorodne dežele Slovenije
Podravje
Z velikostjo 6760 ha se nahaja na severovzhodu države.
Razdeljena je na dva okoliša:
Štajerska Slovenija – 6211 ha
Prekmurje – 549 ha
Geografija: Podravje odlikuje izrazito gričevnat relief, s povprečno nadmorsko višino vinogradov med 250 in 400 metri.
Tla: Večina tal je nastala na karbonatnih kameninah ter na pleistocenskih ilovicah, kar je zelo ugodna podlaga za razvoj vinske trte.
Podnebje in padavine: Podnebje ima celinske značilnosti, s povprečno letno količino padavin okoli 1000 mm, vročimi poletji in hladnimi zimami.
Najbolj zastopane sorte: laški rizling, šipon, renski rizling, chardonnay in beli pinot.
Značilnosti vin: Vina z nižjo alkoholno stopnjo in višjo kislino, pogosto polsuha; sortni značaj pogosto prekrivajo note žlahtne plesni. Rdeče sorte so prisotne v
zelo majhnem deležu. Pogoste so bele, sveže zvrsti. Zanimivost predstavljajo predikatna in peneča vina.
Prekmurje
Bjana
Medot
Sinefinis
Kabaj
Štajerska Slovenija
Primorska
Obsega 8081 ha in se nahaja na zahodu Slovenije ter je razdeljena na štiri okoliše:
Vipavska dolina – 2317 ha
Slovenska Istra – 1690 ha
Goriška Brda – 1878 ha
Kras – 603 ha
Geografija: Primorski vinogradi se raztezajo od morja do nadmorske višine približno 360 metrov.
Tla: Razvila so se na flišu in apnenčastem dolomitu, kar na Krasu pripelje do
razvoja znanih rjavih tal – terra rossa. Omeniti velja rigolana tla, ki so nastala
pod vplivom človeka in so značilna za tradicionalne vinogradniške lege.
Podnebje in padavine: Povprečna količina letnih padavin znaša okoli 1460 mm, poletja so vroča, sneg pa redek pojav.
Najbolj zastopane sorte: Predvsem rdeče, z refoškom kot najbolj razširjeno sorto, sledijo
rebula, merlot, malvazija, chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon in druge.
Značilnosti vin: Vina z višjo alkoholno stopnjo, nižjo kislino in s poudarjenimi
sortnimi značilnostmi. Tako pri belih kot pri rdečih vinih so prisotne tudi zvrsti, pogosto z značajem zrelih vin. Posebnost so bela macerirana vina in sladka vina iz sušenega grozdja.
Slovenska Istra
Bjana
Medot
Sinefinis
Kabaj
Vipavska dolina
Kras
Goriška Brda
